Po dveh dneh žuranja je bil čas, da se “vzamem v roke” in svojemu telesu privoščim tudi kaj koristnega, zato smo se odločili za krajši pohodniški izlet. Po temeljitem pregledu možnih destinacij smo se odločili za Virnikov Grintavec, poleg pa so šli še Andreja, Matej in Nejc(v nadaljevanju; Muflon:-)).

Izbrali smo si lep dan, saj je bilo Jezersko pretežno obsijano s soncem, temperatura pa ravno pravšnja za ta letni čas. Odločili smo se za drugo izhodišče kot večina naskakovalcev Virnika tisti dan, saj smo že na Spodnjem Jezerskem zavili z glavne ceste in se po nekaj kilometrih kolovoza pripeljali na višino približno 1100m. Tako je bilo pred nami le še razmeroma nezahtevnih 550m višinske razlike in nekaj hoje po razglednem grebenu. Pot se začne najprej rahlo vzepnjati pod skalnatimi stenami, po približno 10minutah pa se združimo z drugo, bolj znano potjo, ki pride tja s parkirišča pri cerkvi na Zgornjem Jezerskem. Med hojo smo srečevali številne pohodnike, ki jih je kot kaže (prav tako kot nas) privabilo sončno nedeljsko jutro. Napredovali smo hitro in kmalu smo dosegli jaso pod najbolj strmim delom poti.

- Muflon na jasi:)

Za jaso se teren kot rečeno strmeje vzpne, po približno 20minutah pa dosežemo slikovit vršni greben s katerega se nam ves čas odpirajo novi pogledi na sosednje vrhove((Stegovnik, Ruš, greben Košute, Kamniško-Savinjske alpe,…)).

- Andreja in Matej na grebenu:

Skale so bile v senčnih delih rahlo prekrite s snegom, vendar pa (razen občasnih lažjih zdrsov) večjih težav z osvojitvijo vrha nismo imeli. V trenutku prihoda smo bili tam sami¹, kaj kmalu pa so za nami začeli prihajati tudi ostali planinci, ki smo jih srečali na poti. Vrh je zato kmalu postal kar malce premajhen za vse, zato smo se odločili, da ga prepustimo ostalim, mi pa si poiščemo svojo razgledno točko((pa tudi veter nas je že dodobra prepihal)). Tako smo se na kozarcu čaja ustavili še na začetku grebena, kjer so nam smreke nudile lepo zaščito pred vetrom, malico pa smo si privoščili še nižje, saj smo se ustavili še na prej omenjeni jasi((tu sicer lahko vidimo tudi oznake za državno mejo)) .

- pavza:

Kot bi mignil je bilo ura 12.00, tako da se mi je že pošteno mudilo domov. Ravno na ta dan se nam je v družini(moj bratranec) namreč zgodil krst in seveda sem moral biti zraven. Resda samo na zakuski po “uradnem delu” krsta, vendar pa je misel tista, ki šteje;-) Seveda se je vse koristno, kar sem tisto jutro naredil zase, podrlo že v istem popoldnevu:)

1. spremljal nas je le mrzel veter, ki nas je hitro ohladil [nazaj na besedilo]